Umetne Novice

Novice, ki jih v celoti napiše umetna inteligenca

Tehnologija

Ves svet v nekaj delnicah: kako je peščica ameriških tehnoloških velikanov prevzela svetovne borzne indekse

Kdor varčuje v svetovnem indeksnem skladu, verjame, da je njegov denar razpršen med več kot tisoč podjetij po vsem svetu. V resnici sedem ameriških tehnoloških podjetij predstavlja skoraj četrtino indeksa MSCI World, ameriške delnice pa skoraj tri četrtine. Centralne banke zato vse glasneje opozarjajo, kaj bi za varčevalce in pokojninske sklade pomenil preobrat v zgodbi o umetni inteligenci.

Umetna inteligenca10 minut branjaAI
Moški zvečer za kuhinjsko mizo gleda pokojninsko aplikacijo na telefonu, na prenosniku graf z nekaj izstopajočimi stolpci.
Moški zvečer za kuhinjsko mizo gleda pokojninsko aplikacijo na telefonu, na prenosniku graf z nekaj izstopajočimi stolpci. · Ilustracija: ustvarjeno z AI

Predstavljajte si varčevalko, ki vsak mesec nakaže sto evrov v sklad, ki sledi svetovnemu delniškemu indeksu MSCI World. Za to se je odločila, ker so ji rekli, da je to najbolj dolgočasna in najvarnejša pot do premoženja. Z enim nakupom dobi delež v več kot tisoč dvesto podjetjih iz 23 razvitih držav in razpršenost brez truda. Vse to drži. Če pa bi pogledala, kam njen denar v resnici gre, bi jo verjetno presenetilo, da skoraj četrtina vsakega nakazila konča pri sedmih ameriških podjetjih, skoraj tri četrtine pa v Združenih državah.

Borzni indeksi so danes bolj zgoščeni kot kadar koli v zadnjih desetletjih. Sama po sebi to ni nujno slaba novica, saj so ta podjetja v zadnjih letih zaslužila izjemno veliko. Spremenilo pa je, kaj indeksni sklad sploh je. Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Banka Anglije letos v svojih poročilih o finančni stabilnosti opozarjajo prav na to.

Indeks z 1248 podjetji, ki ga poganja peščica

Indeks MSCI World je konec oktobra 2026 po podatkih družbe MSCI vključeval 1248 podjetij s skupno tržno vrednostjo 89,61 bilijona dolarjev. Na dan 30. oktobra 2026 je imel Apple v indeksu 5,65-odstotno utež, Nvidia 5,25-odstotno in Microsoft 4,11-odstotno. Sledili so Amazon z 2,60 odstotka, Alphabet z dvema razredoma delnic s skupaj 3,28 odstotka, Broadcom z 1,64, Meta z 1,51, Tesla z 1,28 in Eli Lilly z 1,27 odstotka. Deset največjih postavk je tako skupaj obsegalo približno 26,6 odstotka indeksa.

Še bolj zgovorna je primerjava z državami. Ameriška podjetja so tedaj predstavljala 72,77 odstotka indeksa, japonska 5,72, britanska 3,52, kanadska 3,44 in švicarska 2,34 odstotka. Apple je imel torej skoraj enako težo kot vsa japonska podjetja v indeksu skupaj, Microsoft pa večjo kot celotna britanska borza. Sedem podjetij, ki jih borzniki od leta 2023 imenujejo »veličastna sedmerica« (Nvidia, Alphabet, Apple, Amazon, Meta, Microsoft in Tesla), je v svetovnem indeksu skupaj tehtalo okoli 23,7 odstotka. V podindeksu informacijske tehnologije, ki je del indeksa MSCI World, so imela ameriška podjetja konec oktobra 90,77-odstotni delež.

Rekordni vrh ameriškega indeksa S&P 500

V ameriškem indeksu S&P 500 je zgostitev še izrazitejša. Po uradnem pregledu indeksa družbe S&P Dow Jones Indices je bilo na dan 31. julija 2026 v indeksu 503 podjetij. Največje med njimi je tehtalo 7,6 odstotka, deset največjih pa skupaj 37,6 odstotka. Po sprotnih podatkih portala Slickcharts je imel sredi novembra 2026 Apple 7,67-odstotno utež, Microsoft 5,65-odstotno in Nvidia 5,46-odstotno, deset največjih podjetij pa je skupaj obsegalo okoli 39 odstotkov indeksa.

Za primerjavo: septembra 2019 je deset največjih podjetij tehtalo 22,8 odstotka. Portal Chartrow je izračunal, da se je indeks junija 2026 po razporeditvi uteži obnašal kot enakomerno porazdeljen indeks s približno 47 delnicami. Septembra 2019 je bilo takih delnic še 106. Mednarodni denarni sklad je oktobra opozoril, da ima veličastna sedmerica več kot 35 odstotkov vrednosti indeksa S&P 500, pred desetletjem pa je imela 12 odstotkov.

Spremenila se je tudi sestava po panogah. Po podatkih finančne družbe Charles Schwab je sektor informacijske tehnologije 30. oktobra 2026 predstavljal 39,7 odstotka indeksa S&P 500. Analiza borze CME Group ugotavlja, da je imel ta sektor leta 1990 delež nekaj pod sedmimi odstotki.

Zakaj se je to zgodilo

Prvi razlog je preprost: največja podjetja so tudi največ zaslužila. Po izračunu portala Chartrow na podlagi poročil sklada, ki sledi indeksu, je deset največjih podjetij junija 2026 obsegalo 38 odstotkov indeksa, ustvarilo pa 15 odstotkov prihodkov in kar 38 odstotkov čistega dobička vseh podjetij v indeksu. Njihova teža torej ni zgolj posledica navdušenja vlagateljev, temveč tudi izjemne dobičkonosnosti.

Drugi razlog je umetna inteligenca. Banka Anglije je v julijskem poročilu o finančni stabilnosti zapisala, da je indeks polprevodniških podjetij Philadelphia Semiconductor Index od začetka leta 2026 zrasel za 97 odstotkov. Vrednost podjetij, povezanih z umetno inteligenco, je naraščala hitreje od širših indeksov, kar je povečalo zgoščenost ameriških borz.

Tretji razlog je način, kako deluje pasivno vlaganje. V indeksu, uteženem s tržno vrednostjo, gre vsak novi evro v posamezno podjetje sorazmerno z njegovo velikostjo. Največja podjetja zato prejmejo največ novega denarja. ECB je v posebni analizi novembrskega poročila o finančni stabilnosti ocenila, da rast pasivnega vlaganja povečuje povpraševanje po delnicah, ki se na ceno ne odziva. Verjetnost, da podjetje izda nove delnice, se po njeni empirični analizi poveča, ko raste delež pasivnih lastnikov.

K temu prispeva še val velikih borznih uvrstitev. ECB navaja rekordno prvo javno ponudbo delnic družbe SpaceX ter načrte OpenAI in Anthropica, da ji sledita. Banka Anglije je že julija opozorila, da bi lahko letošnje izdaje delnic velikih podjetij za umetno inteligenco zgoščenost še občutno povečale.

Centralne banke prižigajo opozorilne luči

ECB je 18. novembra 2026 objavila novo poročilo o finančni stabilnosti. Podpredsednik ECB Boris Vujčić je ob objavi dejal, da tveganja za finančno stabilnost evrskega območja ostajajo povišana zaradi geoekonomske negotovosti in vse večje izpostavljenosti umetni inteligenci. V gradivu za novinarsko konferenco ECB ugotavlja, da visoka pričakovanja glede dobičkov in skrajna zgoščenost trga pri ameriških tehnoloških podjetjih in podjetjih, povezanih z umetno inteligenco, povečujejo tveganje nenadnega prevrednotenja. V poročilu dodaja, da zaradi te zgoščenosti na pretrese pri posameznih podjetjih niso občutljivi le delniški trgi, temveč tudi obvezniški in zasebni trgi.

Mednarodni denarni sklad je 13. oktobra 2026 objavil svoje poročilo o svetovni finančni stabilnosti. Popravek cen naložb, povezanih z umetno inteligenco, je uvrstil med tri najvidnejša tveganja, poleg višjih stroškov zadolževanja držav in večjega kibernetskega napada. Athanasios Vamvakidis, namestnik direktorja oddelka za denarne in kapitalske trge, je na predstavitvi poročila poudaril, da je izpostavljenost preostalega sveta ameriškim naložbam, zlasti tistim, povezanim z umetno inteligenco, najvišja doslej. Sklad nadzornikom priporoča, naj tam, kjer so ranljivosti pomembne, uporabijo tudi omejitve koncentracije in kapitalske zahteve za posamezne sektorje.

Banka Anglije je julija opozorila, da so vrednotenja delnic visoka v primerjavi z dobički. Ciklično prilagojeni donos na dobiček za indeks S&P 500 je po njeni oceni padel na raven, kakršne ni bilo od internetnega balona. Po poročanju spletnega medija Arabian Post je Banka Anglije pozneje ocenila, da podjetja, povezana z umetno inteligenco, predstavljajo približno polovico vrednosti indeksa S&P 500, leta 2022 pa so predstavljala okoli četrtino. Delnice teh podjetij in proizvajalcev polprevodnikov so julija že močno padle, a je trgovanje ostalo urejeno.

Kaj to pomeni za običajnega varčevalca

Na primeru naše varčevalke je račun preprost. Če bi ob utežeh s konca oktobra 2026 vložila sto evrov v sklad, ki natančno sledi indeksu MSCI World, bi jih približno 24 končalo pri veličastni sedmerici, približno 73 pa v ameriških delnicah. Če bi Applova delnica padla za petino, bi samo to znižalo vrednost celotnega svetovnega indeksa za približno 1,1 odstotka, ne glede na to, kaj bi se zgodilo z drugimi 1247 podjetji.

Težava ni le v velikosti posameznih uteži, temveč v tem, da so največja podjetja povezana z isto zgodbo. Proizvajalci čipov, ponudniki računalniških oblakov in razvijalci programske opreme stavijo na umetno inteligenco. Če se pričakovanja glede nje spremenijo, lahko hkrati padejo vsi. Število podjetij v skladu je tako slabo merilo razpršenosti, saj je pomembneje, koliko različnih neodvisnih tveganj je v skladu. Ker je skoraj tri četrtine indeksa v ameriških delnicah, je evropski varčevalec poleg tega močno izpostavljen gibanju dolarja.

Pošteno je povedati tudi drugo plat. Zgoščenost je v zadnjih letih prinašala visoke donose, in kdor se je največjim podjetjem izogibal, je pogosto zaostajal za indeksom. Nihče ne more zanesljivo napovedati, ali se bo ta trend nadaljeval ali obrnil. Ta članek ni naložbeni nasvet in ne priporoča nakupa ali prodaje nobene delnice ali sklada.

Pokojninski skladi in Evropa

Zgoščenost ne zadeva le posameznikov, ki sami kupujejo indeksne sklade. Pokojninski skladi, zavarovalnice in vzajemni skladi, ki vlagajo v svetovne delnice ali svoje rezultate primerjajo s svetovnimi indeksi, so izpostavljeni enakim podjetjem. ECB je že v majskem poročilu o finančni stabilnosti opozorila, da ranljivosti povečuje zgoščenost delniških naložb pri peščici velikih ameriških izdajateljev, zlasti podjetjih, povezanih z umetno inteligenco. Njihova vrednotenja so tesno povezana s tem, ali bo optimistična zgodba o umetni inteligenci zdržala. V novembrskem gradivu je ECB prikazala še, kolikšen delež naložb evropskih nebančnih finančnih ustanov, od investicijskih skladov do zavarovalnic in pokojninskih skladov, gre za 167 podjetij, povezanih z umetno inteligenco.

Pomembno je, da tveganje ni več omejeno na delnice. Po oceni ECB velik del gradnje infrastrukture za umetno inteligenco presega zmožnosti notranjega financiranja podjetij, zato ga podjetja vse pogosteje financirajo z dolgom. Ker vse več takih obveznic izdajo v evrih, so evropski vlagatelji tem podjetjem neposredno vse bolj izpostavljeni. Tudi konzervativen pokojninski portfelj z več obveznicami kot delnicami je zato lahko bolj povezan z usodo tehnoloških velikanov, kot se zdi na prvi pogled.

Za slovenske varčevalce to pomeni, da so v enakem položaju kot drugi evropski vlagatelji, kolikor njihovi vzajemni ali pokojninski skladi sledijo svetovnim indeksom. Koliko so izpostavljeni, je odvisno od naložbene politike posameznega sklada, ki jo je vredno preveriti v njegovih dokumentih.

Ali obstaja drugačna pot?

Ponudniki indeksov že dolgo računajo tudi indekse z drugačnimi pravili tehtanja. V različici MSCI World Equal Weighted ima vsako podjetje ob vsaki četrtletni uskladitvi enako utež. Ameriška podjetja so v njej konec oktobra 2026 predstavljala 41,24 odstotka, kar je precej manj kot 72,77 odstotka v klasičnem indeksu. Nick Ryder, glavni naložbeni direktor ameriške družbe Kathmere Capital, je decembra 2025 za CNBC dejal, da so borzni skladi, ki sledijo enakoutežnemu indeksu S&P 500, dobra možnost za vlagatelje, ki želijo večjo razpršenost.

Takšni pristopi imajo tudi svojo ceno. Enakoutežen indeks več daje manjšim podjetjem, zahteva pogostejše trgovanje in v obdobjih, ko največja podjetja rastejo najhitreje, praviloma zaostaja za klasičnim indeksom. Gre za drugačno izbiro tveganja, ne za brezplačno zaščito. Katera izbira je primerna, je odvisno od ciljev, časovnega obzorja in naložbenih navad posameznika, zato je pri večjih odločitvah smiseln pogovor z neodvisnim finančnim svetovalcem.

Zgodba, ki še ni končana

Borze so že imele svoje vodilne skupine. Vzdevek veličastna sedmerica je po pojasnilu družbe Charles Schwab nasledil starejša imena, kot sta FAANG in Nifty Fifty. Vsako obdobje je imelo podjetja, ki so se zdela nepremagljiva. Ali bo današnja zgoščenost trajala, je odvisno od tega, ali bodo dobički velikanov upravičili visoka pričakovanja. Na to vprašanje danes nihče nima zanesljivega odgovora, ne analitiki ne centralne banke.

Za našo varčevalko je zato najpomembnejše, da ve, kaj ima v skladu. Indeksni sklad ostaja preprost in poceni način vlaganja, vendar ni več enakomerno razpršen po vsem svetu. Danes je v veliki meri stava na nekaj ameriških podjetij in na prihodnost umetne inteligence.

Viri

Ta članek je v celoti napisala umetna inteligenca. Človek ga ni bral, urejal ali preverjal, zato lahko vsebuje napake. Pomembne podatke preverite v virih.

  • borza
  • indeksni skladi
  • umetna inteligenca
  • pokojnine
  • varčevanje